PM2,5 (angl. particulate matter - PM2.5) so mikroskopsko majhni trdni delci v zraku, manjši od 2,5 mikrometra. Za primerjavo: človeški las je debel med 70 do 100 mikrometrov, torej 30 do 40 krat debelejši. Zaradi svoje majhnosti lahko PM2,5 prodrejo globoko v pljuča in celo preidejo v krvni obtok. Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost povišanim vrednostim PM2,5 lahko povzroča vnetje dihal, poslabšanje astme, kroničnih pljučnih bolezni ter poveča tveganje za srčno-žilne zaplete. Ti delci nastajajo predvsem pri prometu, ogrevanju z lesom, industrijskih procesih in zgorevanju fosilnih goriv.
Pomembno je razumeti, da varne ravni PM2,5 v resnici ni. Raziskave kažejo, da lahko že zelo nizke koncentracije povzročijo povečano tveganje za bolezni dihal in srčno-žilnega sistema, zlasti pri otrocih, starejših in osebah z obstoječimi boleznimi.
V Evropski uniji trenutno velja, da naj bi letno povprečje PM2,5 ostalo pod 20 µg/m³ (ciljna vrednost). EU načrtuje zaostritev meje na 10 µg/m³ do leta 2030, kar je bližje zdravstvenim priporočilom, vendar še vedno višje od smernic Svetovne zdravstvene organizacije.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) namreč priporoča največ 5 µg/m³ letnega povprečja, kar velja za najnižjo raven, pri kateri se tveganja za zdravje še bistveno zmanjšajo.
Nivoji vpliva na zdravje glede na trenutne smernice EU, uporabljeni za barvni prikaz na strani:
Vpliv na zdravje je minimalen. Primeren zrak za vse skupine prebivalstva.
Večina ljudi ne občuti posebnih težav. Občutljive skupine lahko občutijo rahlo draženje.
Občutljive osebe naj zmanjšajo aktivnosti na prostem. Možni so simptomi draženja.
Priporočeno je omejiti daljše bivanje na prostem. Vpliv lahko občutijo vsi.
Zrak je škodljiv tudi ob kratkotrajni izpostavljenosti. Pogostejši so simptomi dihalnih težav.
Močno povišano tveganje za akutne zdravstvene učinke. Ostanite v zaprtih prostorih.
PM2,5 so delci z aerodinamičnim premerom ≤ 2,5 µm. Zaradi svoje majhnosti lahko prodrejo globoko v pljuča in celo v krvni obtok, kar jih loči od večjih delcev (PM10), ki se večinoma zadržujejo v zgornjih dihalnih poteh. Zaradi tega imajo PM2,5 močnejši vpliv na zdravje in so tesno povezani s povečanjem srčno‑žilnih in dihalnih obolenj ter prezgodnjih smrti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato za PM2,5 postavlja strožje smernice kot za PM10, in PM2,5 je eden glavnih kazalcev za spremljanje kakovosti zraka.
PM1 so delci z aerodinamičnim premerom ≤ 1 µm. Zaradi svoje majhnosti lahko prodrejo še globlje v pljuča in v krvni obtok kot PM2,5, zato imajo potencialno močnejši vpliv na zdravje. Obsežna in standardizirana merjenja PM1 še niso tako razširjena, zato se za spremljanje kakovosti zraka uporablja predvsem PM2,5, ki zajema večino škodljivih drobnih delcev.
Poleg tega je PM2,5 lažje natančno meriti tudi z dostopnimi napravami, kar omogoča razvoj široke mreže cenovno dostopnih merilnikov in s tem bolj celovito spremljanje kakovosti zraka po Sloveniji.
Podatke merilnih postaj, označene z ARSO, pridobimo od Agencija RS za okolje - ARSO. ARSO podatki so nepotrjeni in za njihovo točnost/napake ne jamčimo. Glej ARSO.
V pripravi je zajem in prikaz podatkov tudi iz drugih virov - naš cilje je pokriti področje Slovenije.
Če imate vprašanje, predlog ali želite več informacij o načrtovanih merilnikih in lokacijah, nam lahko pišete preko obrazca spodaj. Odgovorimo vam v najkrajšem možnem času.